Omemba: Bojan Emeršič

»Tako velika, kot je otroška sreča, je globoka tudi otroška žalost.«

»Igro smo tako pripravili z željo, da z igrivostjo, nežnostjo in skozi skupno poslušanje najmlajših in njim pomembnih odraslih ustvari varen prostor, v katerem lahko začutimo in vidimo tudi žalost in jezo, občutka, s katerima je prepredeno vsako odraščanje.«

»Da lahko z zgodbo podoživimo nekaj, kar nam je vsem (in vsakemu na svoj način) poznano, in ko to lahko z nekom delimo in je varno, potem lahko odleže.«

»In začutimo, da bo spet vse dobro.«

»Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri.«

»Obiskovalci bodo lahko prisluhnili zgodbam, ki jih bodo radijci na enotedenski delavnici ustvarili z Robom Rosenthalom.«

»O (ne)zaupanju v medije se bomo pogovarjali z Jankom Petrovcem, Ksenijo Horvat, Matijo Stepišnikom in Lenartom J. Kučićem.«

»v ljubezni ni nič trajnega.«

»njej smo lahko hvaležni za to, da je ta film danes sploh tukaj in da ga lahko takšnega, kot je, gledamo«

»Originalni negativ je zelo dobro ohranjen, Japonci so ga pravilno skladiščili«

»Kaj pomeni biti ali ne biti, ko je glas vse, kar imamo?«

»poseben film in takšno je bilo tudi vzdušje, ogromno entuziazma, ogromno lepega se je zgodilo med snemanjem.«

»Z njim si lahko imel najlepši ali pa najslabši odnos.«

»nastal istočasno kot slovenska država, slovenskemu filmu vrnil barve in mu vnesel prepotrebni optimizem.«

»vse druge legendarne filme.«

»Današnje skopuštvo je, da si dobrodelen tam, kjer vidiš, da ti to prinaša dobiček. In tega je ogromno. Ta dobrodelnost je tako samo krinka, ki pa verjetno nekomu tudi pomaga, a ni iskrena.«

»Tu notri sem pustil veliko več kot pol svojega življenja, in to res z vsem srcem, bitjem in žitjem ali kako se reče temu.«

»Skratka, igralci si moramo povedati stvari in všeč mi je, kadar sem v zasedbi, kjer si to lahko povemo.«

»Adaptacija? Modernizacija? Aktualizacija? Sprememba knjižnega jezika v narečje? Ali mogoče novo branje klasicistične mojstrovine?«

»Tako lepega občutka ob koncu zahtevnega in tudi ambicioznega snemanja, kot je bilo snemanje filma Gajin svet 2, že dolgo nisem imel.«

»Ko pomislim, da smo končali druženja, me spreleti žalost. Ampak na srečo še ni konec. Komaj čakam, da film vidim na velikem platnu.«

»Vesel sem, da sem lahko delal z najboljšimi slovenskimi igralci. Super je bilo snemati na Obali, kjer smo bili tudi nastanjeni, tako da smo se kot ekipa še bolj povezali. Režiser Peter Bratuša nas je odlično vodil in upam si trditi, da nas naslednjo jesen čaka nov filmski hit.«

»V tem času sva dostikrat poskušala najti skupni projekt, pa se nekako ni sestavilo. Vedno pa sem vedel, da če bova sodelovala, mi ne bo treba skrbeti, ali je vloga prava zame. Imava to osnovno zaupanje in spoštovanje. To nama je dala Babica in to ostane za vedno. In verjamem, da bo to nadaljevala tudi Gaja in njen svet.«

»Če občinstvo, ki nas bodri v našem delu, šteje tri ljudi, je to bolje kot nobeden.«

»Tudi tri gledalke po dolgem zaprtju gledališča si zaslužijo, da doživijo gledališče v polnosti izvedbe predstave.«

»Gledališče je zame kot covid: virus, ki te hoče okužiti z emocijo.«

»'Vse dobro na poti, Dušan, zajahal si čas in tvoja duša leti skozi nekončnost prostora.'«

»Dušanova Duša ostaja, pluje po naši stvarnosti, spominih, preteklosti, pa tudi prihodnosti, ker jo je nemogoče izpustiti, pozabiti v vsem tem, kar je ta prečudoviti človek ustvaril v času svojega časa na Zemlji.«

»Za njim je govoril igralec Bogdan Diklić – Dik. 'Kadar koli sem se udobno namestil v naročje igre, si prišel ti – na srečo. Nevsiljivo, a nepogrešljivo si me obdaroval z razpletanjem klobčiča mojih igralskih zablod.'«

»Ivo Svetina je popeljal v konec 60. let, 'ko smo bili Pupilčki tvoje pleme', in od tam v 80. leta, ko se je pri Jovanoviću učil, kaj je gledališče in kaj je novo gledališče, ki si ga je zamislil v Mladinskem gledališču.«